Bogastvo na podeželju, kot so tradicionalni poklici in običaji, šege, navade je potrebno ohraniti, saj predstavljajo kulturno dediščino, ki je izredno zanimiva za turiste.
Zakladnica beltinskega podeželja
Arhitekturna dediščina
Grad
Današnja graščina je kljub historicističnim pridatkom ohranila značilno baročno podobo. Do zrušitve dela južnega in zahodnega trakta je graščina ohranjala značilno renesančno kastelno zasnovo sklenjenega tipa.
Siceršnja podoba beltinskega gradu kaže, da gre za enonadstropno, izvirno štiritraktno opečno zgradbo (manjkajo deli južnega in zahodnega trakta). Osrednja, vzhodna fasada je trinajstosna v sredi pa jo v pritličju členi, oblikovno v značilni rustiki zasnovani portal, ki ga na vsaki strani dopolnjuje strelna lina. Banjasto obokana veža pelje na grajsko dvorišče, katere trakti so dodatno pozidani z arkadami, počivajočimi na slopih. V pritličju so arkade odprte, v nadstropju pa zazidane. Arkadni hodniki so tako v pritličju kakor v nadstropju križno obokani.
Cerkev Sv. Ladislava
Župnijska cerkev sv. Ladislava v Beltincih je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je sicer nastala že leta 1742, vendar jo je med leti 1893 in 1895 temeljito prenovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl. V Marijini kapeli se nahaja družinska grobnica rodbine Zichy.
Oprema v kapeli je v skladu z njeno arhitekturo podobno neoklasicistična, posebej pa je treba omeniti relief beltinske Madone z detetom, ki predstavlja pomembno obogatitev sicer skromne bere kiparskih spomenikov zgodnje renesanse v Sloveniji.
Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja.
