\"Mlinarska
\"Mlinarska
\"Mlin
\"Mlinarska
\"Mlinarska

Mlin na Muri predstavlja za prebivalstvo ob Muri tri vrednote: tehnično dediščino, kulturno dediščino in posredno naravno dediščino. Namen projekta je ohraniti to dediščino in jo predstaviti širši javnosti in turistom.

Facebook
Odpiralni časi

ZTK Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: beltinci.info@siol.net

Stalna razstava, Grad Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: ztk@beltinci.si

Otok ljubezni, Ižakovci

Odprto: vsak dan od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Brod, Melinci

Odprto: pon - sob od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Prekmurska domačija, Lipa

Odprto: sre - sob od 09.00 do 17.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk.lipa@gmail.com

Mlinarska pot

Büjranje na reki Muri 

Mura je poplavljala bregove, odnašala mline in brode ter ob naraslih vodah iskala nove poti, ki so poplavljale in odnašale obdelovalno zemljo, hiše in ljudi: »Vse je spremetala. Če ne bi büjrali, bi bila Müra že na sredi vasi!« Zato so büjrali (utrjevali, zajezili strugo reke oz. bregove) Mure ter reki preprečevali, da bi se razlivala izven svoje struge. Namen büjraških gradenj je bil, da so ponovno porasle in utrdile breg Mure. Büjraš je lahko bil le človek, ki je živel neposredno ob reki (največ jih je bilo iz Ižakovec) – če se z reko spopadeš, jo moraš tudi poznati.

Že leta 1871 so büjraši opravljali svoje delo na Muri. Avstrijsko vodnogospodarstvo je imelo urejeno in organizirano büjranje Mure, na ogrski/prekmurski strani pa so bila dela na reki na nizki strokovni ravni – reko so uravnavali udarniško, na pobudo prebivalcev, ki so živeli ob njej. Leta 1927 je jugoslovanska vlada za büjranje namenila denar, da so lahko delavci začeli z regulacijo Mure. Po drugi svetovni vojni so bili büjraši zaposleni v državni službi.

Razvoj büjranja se je spreminjal, ostal pa je njegov namen – utrjevanje Mure. Pauše (dolge snope vej) so povezali med seboj, spustili ob breg reke in mednje navozili kamenje. T.i. volclin so spustili ob breg reke, ki je utrjeval njeno brežino tako, da ga je obraslo vodno rastlinje. Kasneje so Murin breg varovali s kubiki (betonskimi kvadri), ki so jih polagali na predhodno naložene volcline. Od brega proti sredini struge so nastajale traverze (osnova za traverzo so volclini, torej pauše in rečni gramoz), kjer se je moč rečnih valov in vrtincev razbijala. Voda je tam dobila zravnano smer toka. Po reki so se büjraši prevažali s šejfi (13 m dolgi transportni čolni), na katerih so prevažali tudi material za büjranje. Po reki so izvajali tudi vzdrževalna dela, predvsem po poplavah.

Od leta 1992 v avgustu v Ižakovcih organizirajo Büjraške dneve, »posvečene predvsem spominu na življenje in delo ljudi, ki so skozi desetletje živeli s to večkrat nemirno reko«, predvsem pa na büjraše in ljudi, ki so »bili ob pravem času na pravem mestu, tudi v mislih«. Prireditev je postala tradicionalna.

Sobota, 20. 10. 2018
Lipa, cimprana iža, od 15.00 - 17.00

Delavnica za OŠ otroke

Sobota, 20. 10. 2018
Športna dvorana Puconci, ob 10.00

9. mednarodni pokal Beltinec v judu

Petek, 26. 10. 2018
Sobota, 27. 10. 2018
Slovenia - Hungary - Croatia