Zakladnica beltinskega podeželja
Zakladnica beltinskega podeželja
Žujca
Zakladnica beltinskega podeželja

Bogastvo na podeželju, kot so tradicionalni poklici in običaji, šege, navade je potrebno ohraniti, saj predstavljajo kulturno dediščino, ki je izredno zanimiva za turiste.

Facebook
Odpiralni časi

ZTK Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: beltinci.info@siol.net

Stalna razstava, Grad Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: ztk@beltinci.si

Otok ljubezni, Ižakovci

Odprto: vsak dan od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Brod, Melinci

Odprto: pon - sob od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Prekmurska domačija, Lipa

Odprto: sre - sob od 09.00 do 17.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk.lipa@gmail.com

Zakladnica beltinskega podeželja

Naselja v občini Beltinci 

Občina Beltinci

Občina Beltinci se razprostira na levem bregu reke Mure, na ravninskem delu Prekmurja. Njena površina zavzema 62 km² in ima cca 8.600 prebivalcev. Sestavlja jo osem naselij (Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Melinci),  ki so samostojne krajevne skupnosti s svojevrstnimi značilnostmi in krajevnimi posebnostmi.
Glavno naravno bogastvo občine Beltinci je rodovitna prst. Več kot polovico njene površine pokrivajo njive, vrtovi in sadovnjaki. Poseben ekološki in naravovarstveni pomen ima za občino Beltinci reka Mura, ki skupaj s pasom poplavnih logov spada v zaščiteno območje evropskega pomena (Natura 2000). 
Območje občine Beltinci predstavlja geografsko zaokroženo celoto z raznoliko kulturno dediščino, naravnimi lepotami, etnološkimi posebnostmi, bogatim ljudskim izročilom in razvito izletniško infrastrukturo. Ima odlične pogoje za rekreacijo, kot so: kolesarjenje, pohodništvo, spusti po reki Muri.

Beltinci

Naselje Beltinci predstavlja upravno središče in z 2.280 prebivalci največje naselje v občini Beltinci. Prvič se kraj omenja že leta 1322 kot Belethfalua. Kot zemljiška posest so Beltinci že v 13. stol. pripadali staroslovenski plemiški rodbini Jura, ki jo je po letu 1265 (1267) nasledila mogočna dolnjelendavska rodovina Haholdov, ki si je ob koncu 14. stol. privzela še ime Banffy ali Baniči (banovi sinovi).
V urbanem pogledu gre za značilno panonsko izoblikovano naselje, ki je zraslo ob osi glavne ceste in ob bregovih potoka Črnec. Naselje se je izraziteje razvilo ob osrednjem delu, ki ga določajo na eni strani graščina in cerkev na drugi strani pa magistralna cesta.
Mednarodni sloves dajejo kraju glasbena in plesna tradicija ter folklorni  festival.
Iz Beltinec izvira mnogo znanih osebnosti. Med njimi so pesnik in ljudski pripovednik Jožef Baša – Miroslav (1894 – 1916), duhovnik, publicist in nabožni pisatelj Ivan Baša (1875 – 1931), etnolog in slavist prof. dr. Vilko Novak (1909-2003).

Bratonci

Bratonci so naselje s 705 prebivalci. Kapela v kraju je posvečena Mariji Pomočnici, zunaj naselja v smeri proti kraju Dokležovje se nahaja sakralno znamenje oz. pil (hrvaški Kristus) iz leta 1724, na pokopališču stoji spomenik publicistu in zbiratelju ljudskega slovstva Štefanu Kuharju, ki je delo Jožeta Plečnika. Kraj je že od nekdaj znan po jabolčnici in v novejšem času vedno bolj po »bratonskih krapcih« iz krušne peči.

Dokležovje

Dokležovje je skozi zgodovino spadalo pod turniško pražupnijo. Od leta 1942 je samostojna župnija in ima 960 prebivalcev. Cerkev sv. Štefana (ogrski kralj) je bila zgrajena leta 1844. Na cerkvi je označena najvišja gladina vode v vasi iz časov, ko je Mura poplavljala.
V bližini Mure se nahaja mejni kamen iz obdobja Avstroogrske monarhije.
V vasi najdemo nekaj hiš, ki lepo prikazujejo nekdanjo podeželsko arhitekturo.
V začetku naselja  iz smeri Ižakovci se nahaja spomenik, posvečen Ivanu Jeriču, župniku v Lendavi in Turnišču, ki je pomembno prispeval k priključitvi Prekmurja k matični domovini leta 1919.

Gančani

Gančani ležijo na peščenih tleh blizu potoka Ledava in imajo 996 prebivalcev.
Iz zapisov je razvidno, da so Gančani zelo stara vas, omenja se že leta 1322. Na tem ozemlju so sklepali pogodbe graščaki iz Gornje Lendave (današnji Grad na Goričkem) in spodnje Lendave (današnja Lendava). V 14. stoletju so obstajali dvojni Gančani in sicer Prvi in Drugi. Danes obstaja še zaselek Hraščice. V središču vasi se nahaja Kapela Srca Jezusovega, zgrajena leta 1908.
V Gančanih je bilo v preteklosti močno razvito sodarstvo (pintarstvo), ki se je ohranilo do današnjih dni. Posebnost in zanimivost vasi je tudi vsakoletna prireditev postavljanje majoša (mlaja).    

Ižakovci

Ižakovci so obmurska vas s panonskim karakterjem, ob cesti grajenih hiš ter z gospodarskimi objekti v zadnjem dvoriščnem delu. V vasi živi 820 prebivalcev. Zahvaljujoč zgrajenim nasipom, s katerimi so rečno strugo trdno regulirali, Mura več ne poplavlja. Prej so se prebivalci nenehno postavljali v boj z reko. V spomin na te boje v Ižakovcih vsako leto prirejajo Büjraške dneve, kjer prikazujejo reguliranje reke in druge znane etnološke znamenitosti. Kapelica posvečena Karmelski Materi Božji, je bila zgrajena leta 1906.
Pomembno izletniško točko predstavlja »Otok ljubezni«, kjer se nahaja plavajoči mlin, »Brežna hiša« s stalno razstavo »Büjraštvo na reki Muri«, med bregovoma  pa vozi brod.

Lipa

Lipa je vas, ki spada v občino Beltinci, hkrati pa v župnijo Turnišče. Ima 633 prebivalcev in je poznana predvsem po pridelavi krompirja. Kapela v Lipi je bila zgrajena  leta 1886 in je posvečena obiskanju device Marije. V bližini vasi je bil nekoč marof, imenovan Anastazija, last beltinske plemiške rodbine. V Lipi je bil najden kamniti lemež, predmet iz bronaste dobe.
Izletniško ponudbo v kraju predstavlja panonska hiša, kjer prikazujejo stare običaje (prekmurski pozvačin)  in pripravljajo krajevne kulinarične dobrote (langaš).

Lipovci

Najstarejše listine omenjajo kraj Lipovci leta 1322 kot Kletliphoc, kasneje kot Lypouch, Lipolc in Lypowcz. Naselje se razprostira na strateško izredno zanimivi legi  ob stičišču železnice in avtoceste. Drugo največje naselje v občini Beltinci ima 1.047 prebivalcev.
Kapela, zgrajena leta 1922 v središču vasi, je posvečena prvakoma apostolov Sv. Petru in Pavlu.  Za kapelo se nahaja Spominski park z doprsnima kipoma slikarjev Karla Jakoba in  Izidorja Horvata. Likovna kolonija »Izak« Lipovci se v kraju odvija vsako leto v mesecu juniju.
Med zgodovinske spomenike spada kip stoječe kmečke žene – matere slikarja Karla Jakoba na pokopališču. Med redke še ohranjene domače obrti v Prekmurju spada pletenje slamnatih izdelkov, ki ima v Lipovcih več desetletno tradicijo.

Melinci

Melinci so obmurska vas. Zaznamujejo jo cestne osi, ki jo povezujejo s sosednjimi Ižakovci in Bistricami ter z občinskim središčem Beltinci. Na vzhodni strani vasi so močvirni gozdovi, na zahodni pa njive. Prebivalci Melincev so se morali v preteklosti velikokrat boriti z neukrotljivo reko Muro. Legenda pravi, da sta brata Ciril in Metod v Melincih prečkala reko Muro.
Za Melince je značilno ciglarstvo (ročna izdelava opeke), ki ga vsako leto prikazujejo na prireditvi »Ciglarski dnevi« v »Ciglarskem naselju«. Čez reko Muro pa že dolga desetletja vozi brod. Kapela, posvečena Mariji Snežni, je iz leta 1913. Danes imajo Melinci  815 prebivalcev.

Četrtek, 18. 1. 2018
Petek, 19. 1. 2018
Cimprana iža v Lipi, ob 18.00

Lüjpanje tikvinoga semena

Nedelja, 21. 1. 2018
proga: Hotiza-Lipovci

Pavlov pohod

Petek, 26. 1. 2018
Slovenia - Hungary - Croatia