\"Mlinarska
\"Mlinarska
\"Mlin
\"Mlinarska
\"Mlinarska

Mlin na Muri predstavlja za prebivalstvo ob Muri tri vrednote: tehnično dediščino, kulturno dediščino in posredno naravno dediščino. Namen projekta je ohraniti to dediščino in jo predstaviti širši javnosti in turistom.

Facebook
Odpiralni časi

ZTK Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: beltinci.info@siol.net

Stalna razstava, Grad Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: ztk@beltinci.si

Otok ljubezni, Ižakovci

Odprto: vsak dan od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Brod, Melinci

Odprto: pon - sob od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Prekmurska domačija, Lipa

Odprto: sre - sob od 09.00 do 17.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk.lipa@gmail.com

Mlinarska pot

Pridelava in predelava lanu v Ižakovcih 

V prvi polovici 20. stoletja so prekmurske Novine povpraševale po odkupu konoplje in lanu ter opozarjale na nujnost pridelave lanu. Vendar ni vsaka hiša v dolinskem delu Prekmurja pouvala  (pridelovala) lanu.

Lan se je sejal aprila, 100. dan novega leta, mikal (pulil) pa prve dni avgusta. Izpuljen lan so doma zrihlali (ločili semena od stebla) in ga odpeljali na travnik, kjer se je s pomočjo rose in dežja splejal (ločila se je zunanjost od stebelne sredice), da so ga terice lažje trle. Lan so po treh tednih pobrali s travnika, ga zvezali v šopke in odpeljali domov. Ko so se končala večja kmečka dela, so se zbrale terice – sosede, s seboj prinesle trlico in trle so lan ob pečnici. Moški so navadno kurili v peč in sušili lan. Najlažje se je trl topel lan. Trenje lanu je bil praznik; pekle so se pogače, jedlo meso. Pri trenju je nastajalo predivo, ki ga je bilo potrebno počesati na glavnik (česalo), potem pa še stepsti s stepalnikom (leseno naostreno palico), da je odpadlo pozderje (odpadki strtega lanu). V Ižakovcih niso ločevali prediva za fino in grobo tkanje, drugod pa. Predivo so zasukali v koudilo (v šop zvitega očiščenega prediva) in spravili na podstrešje. Največ se je predlo v zimskih dneh. V procesu predenja na kolovratu je iz prediva nastajala nit; z nogo je predica enakomerno gnala kolo kolovrata ter z roko vlekla predivo s preslice in ga med prsti sukala v nit, ki se je namotavala na leseno špulo. Prste so si predice močile z vodo ali slino, da se je nit lepše sukala. Kvaliteta niti je bila odvisna od predice. S polne špule se je nit navila na motovilo (ročno orodje v obliki črke T) v štreno (previt, zvit lan), ki se je na štirih koncih zvezala. Štreno so v pepelu namakali in prekuhavali, da je postala bolj bela; pobeljeno so položili na garnoke (leseno vijalo za navijanje niti) in jo s pomočjo štrütifa (lesene naprave, s katero so si pomagali pri navijanju, da si niso zaradi ostre niti porezali prstov) navili v klopko.

V Pomurju so bili tkalci samo moški (izjema so prekmurske vasi z madžarskim prebivalstvom v okolici Lendave, kjer so tkale ženske!), vendar Ižakovci niso imeli tkalca. Tkalec je stkal platno, širine okrog 70 – 80 cm. Na statve je napeljal voutek (vertikalne niti) skozi katere je tkal prejčnjek (vodoravne niti). Ko so troubo (zavoj platna) prinesli od tkalca domov, so platno položili na travo, da se je na soncu pobelilo. Iz lanenega platna so šivali brisače, stounico (namizni prt) in mrtvaške prte, posteljna pregrinjala, moške lače (hlače), robače (srajce) in šürce (predpasnike), žensko spodnje perilo, otroške srat lače (spodnje hlače).

Lan se je prideloval do okrog 1955. leta. Na novo so lan v Ižakovcih za potrebe turističnih in kulturnih prireditev začeli pridelovati po letu 1992. Na različnih prireditvah ženske – članice TD Büjraš Ižakovci prikazujejo potek predelave lanu in tkanja.

Sobota, 20. 10. 2018
Lipa, cimprana iža, od 15.00 - 17.00

Delavnica za OŠ otroke

Sobota, 20. 10. 2018
Športna dvorana Puconci, ob 10.00

9. mednarodni pokal Beltinec v judu

Petek, 26. 10. 2018
Sobota, 27. 10. 2018
Slovenia - Hungary - Croatia