Zakladnica beltinskega podeželja
Zakladnica beltinskega podeželja
Žujca
Zakladnica beltinskega podeželja

Bogastvo na podeželju, kot so tradicionalni poklici in običaji, šege, navade je potrebno ohraniti, saj predstavljajo kulturno dediščino, ki je izredno zanimiva za turiste.

Facebook
Odpiralni časi

ZTK Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: beltinci.info@siol.net

Stalna razstava, Grad Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: ztk@beltinci.si

Otok ljubezni, Ižakovci

Odprto: vsak dan od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Brod, Melinci

Odprto: pon - sob od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Prekmurska domačija, Lipa

Odprto: sre - sob od 09.00 do 17.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk.lipa@gmail.com

Zakladnica beltinskega podeželja

Rokodelstvo in domača obrt 

Pletenje iz slame

Pletenje slamnatih izdelkov spada med redke še ohranjene domače obrti v Prekmurju. Rokodelsko spretnost že petdeset let ohranjajo v Lipovcih in se še danes z njo ukvarjajo tri družine. Izdelke pletejo iz ržene slame, medtem ko pšenično klasje uporabljajo za dekoracijo. Pomemben je postopek priprave slame za pletenje. Še zeleno rž ročno požanjejo, posušijo in stebla počistijo. Pred pletenjem je potrebno slamo navlažiti, da se lažje upogiblje.
Značilni izdelki iz slame so predvsem: doužnjek ali luster, vaze, košarice ter drugi okrasni in  uporabni izdelki. 

Izdelovanje lesenih korit

Les je eden najstarejših materialov, ki jih uporablja človek.  Izdelovanje lesenih krničk (korit) in posod različnih velikosti je bilo v beltinskih vaseh močno razširjeno. Leseno posodo so uporabljali za vsakdanje potrebe (umivanje) in za pripravo hrane (kruh, meso). Danes v Beltincih še vedno izdelujejo lesene posode, ki so uporabne in estetsko bolj dovršene.

Izdelki iz krep papirja

Izdelki iz krep papirja so bili v preteklosti pomembna sestavina šeg, praznikov in navad kot so poroke, praznovanja Velike noči in Božiča, Nove maše, birme, vojaški nabori ipd.. Krasili so domove, razpela, poročne svate, pozvačina in mlaj. Ročna spretnost je po vaseh občine Beltinci ohranjena še danes. Izdelki iz krep papirja so bili v preteklosti pomembna sestavina šeg, praznikov in navad kot so poroke, praznovanja Velike noči in Božiča, Nove maše, birme, vojaški nabori ipd.. Krasili so domove, razpela, poročne svate, pozvačina in mlaj. Ročna spretnost je po vaseh občine Beltinci ohranjena še danes.

Sodarstvo

Gančani so vasica sredi intenzivno obdelanega ravninskega sveta, znana predvsem po sodarstvu. V vasi je bilo nekoč več kot 40 sodarjev ali »pintarjev«. Izdelovali so predvsem sode, »škafe« in kadi, pri čemer so uporabljali hrastov in akacijev les.
Tehnologija je zajela tudi sodarje, tako da je proizvodnja danes že povsem strojna. Kljub temu pa še vedno  radi prikažejo ročni način izdelovanja sodov, ki je prava poslastica za vse ljubitelje te stare obrti.

Mlinarstvo

Panonski Slovenci so že pred prihodom Madžarov v današnjo domovino postavljali plavajoče mline. V mlin so nosili mlet pšenico, koruzo, rž, ajdo … Največ so imeli mlinarji dela po žetvi.
Mlini so začeli izginjati (tudi) s pojavom elektrike: »Pogon na elektriko je bilo potrebno plačati, voda pa je bila za šenki«. Današnji mlin v Ižakovcih je plavajoči mlin, ki je začel nastajati v letu 1996 in je delo tesarskega in mlinarskega mojstra. V širšo turistično ponudbo se vključuje z mlinarsko ponudbo in dejavnostmi.

Ciglarstvo

Vas Melinci je bila znana po ciglarstvu (opekarstvu) – ročni izdelavi in žganju opeke.  Domačini so izdelovali in žgali opeko ne le na Melincih, temveč so hodili tudi v okoliške vasi in ostale kraje Slovenije (npr. Slovenj Gradec).
V 60-ih letih 20. stoletja je ta dejavnost zamrla in popolnoma izginila. Že osemnajst let  pa TD Brod Melinci prireja tradicionalne Ciglarske dneve na Melincih in skrbi za predstavitev izdelave in žganja opeke.

Pridelava in predelava lanu

V prvi polovici 20. stoletja so prekmurske Novine povpraševale po odkupu konoplje in lanu ter opozarjale na nujnost pridelave lanu. Vendar ni vsaka hiša v dolinskem delu Prekmurja pouvala  (pridelovala) lanu.
Iz lanenega platna so šivali brisače, stounico (namizni prt) in mrtvaške prte, posteljna pregrinjala, moške lače (hlače), robače (srajce) in šürce (predpasnike), žensko spodnje perilo, otroške srat lače (spodnje hlače).
Lan se je prideloval nekje do leta 1955. Na novo so lan v Ižakovcih za potrebe turističnih in kulturnih prireditev začeli pridelovati po letu 1992. Na različnih prireditvah ženske – članice DKLI Ižakovci prikazujejo potek predelave lanu in tkanja.

Nedelja, 22. 4. 2018
Ižakovci, Otok ljubezni, ob 10.00

XI. Tradicionalni pohod ob dnevu Zemlje

Sreda, 25. 4. 2018
Beltinci, pred prodajalno Ledina, ob 8.00

Markovo senje

Četrtek, 26. 4. 2018
Ponedeljek, 30. 4. 2018
Dokležovje, pri vaškem domu

Postavljanje mlaja

Slovenia - Hungary - Croatia