Facebook
Odpiralni časi

ZTK Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: beltinci.info@siol.net

Stalna razstava, Grad Beltinci

Odprto: pon - pet od 08.00 do 15.00

e-mail: ztk@beltinci.si

Otok ljubezni, Ižakovci

Odprto: vsak dan od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Brod, Melinci

Odprto: pon - sob od 09.00 do 18.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk@beltinci.si

Prekmurska domačija, Lipa

Odprto: sre - sob od 09.00 do 17.00

od decembra do marca po predhodni najavi

e-mail: ztk.lipa@gmail.com

Naravna dediščina

Živalstvo 

Divjad

Poljski zajec, jerebica
Zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje, ki zahteva intenzivno gnojenje in obdelavo polj s škropivi za zatiranje plevela in rastlinskih škodljivcev, se je sčasoma stalež poljskega zajca in jerebic zelo znižal, tako, da je jerebic in zajcev v svetu ob Muri dosti manj, kot pa še pred leti. Zaradi zmanjšanja naravnega okolja, se bo tendenca upadanja števila še nadaljevala, kar je tudi opaziti v ostalih državah Evrope, podobne konfiguracije pokrajine in razvoja kmetijstva.

Fazan
Zaradi možne ponovne naselitve tudi sedanje zmanjšanje števila fazanov na območju beltinske občine, zaradi posegov človeka v okolje, ni tako tragično. Danes je možno pod določenimi pogoji z umetno vzrejo na določeno območje preseliti novo populacijo fazanov, ki so v stanju ohraniti se v naravi tudi za daljše obdobje in ne samo do časa lova.

Srnjad
Živi v glavnem na obronkih murskih logov, kjer se občasno hodi prehranjevat tudi na njivske površine. Zaradi načrtne lovske nege, prilagodljivosti in obilne hrane se je srnjad dovolj razmnožila napram preteklim letom. Na območju beltinske občine populacija ni tako velika, da bi delala škodo, kot se to že dogaja na Goričkem.

Divja svinja
Živi v območju vlažnih in zamočvirjenih listopadnih gozdov. Ker nima naravnega sovražnika, se je na določenih območjih (Goričko) zelo razmnožila, posebno še, ker ima hrane v izobilju. Na območju beltinske občine v zadnjih dveh letih niso uplenili nobene divje svinje.

Ptiči

Vrste, ki so značilne za območje ob reki Muri:

Siva čaplja (Ardea cinerea)
Življenjski prostor je gozdni sestav z bližino vode za lov rib, dvoživk in plazilcev.

Bela štorklja (Ciconia ciconia)
Živi v bližini urbanih krajev na vlažnih in močvirnih območjih, kjer najde dovolj hrane(žabe, miši).
Bela štorklja je eden od prepoznavnih simbolov širšega območja ob reki Muri. V Prekmurju ji pravimo »štrk«. Njeno preživetje je vezano na ohranjeno kulturno krajino, zato je v naravovarstvenem pogledu tudi simbol človekovega sožitja z naravo. Štorklja gnezdi na električnih drogovih, hišnih dimnikih in tudi na drevesih. V pokrajino ob Muri se vračajo iz leta v leto v mesecu marcu. V mesecu avgustu odletijo v toplejše kraje južne Afrike. V občini Beltinci jo najdemo po vseh naseljih. Po zakonu o lovu je bela štorklja v Sloveniji zaščitena.

Črna štorklja (Ciconia nigra)
Je bolj plahe narave in živi v območju poplavnih logov in težje prehodnih močvirij. Zaslediti jo je mogoče znotraj murskih inundacij.

Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)
Gnezdi v stoječih globjih vodah obstoječih gramoznic, ki so bogate z ribami, s katerimi se prehranjuje.

Kragulj (Accipiter gentilis)
Živi v murskih logih, v katerih je sorazmerno varen in od kod hodi po plen v bližnja urbana naselja in na polja.

Skobec (Accipiter nisus)
Živi in se prehranjuje v istem okolju kot kragulj.

Navadna postovka (Falco tinnunculus)
Živi in se prehranjuje v istem okolju kot kragulj.

Sršenar (Pernis apivorus)
Gnezdi v svetlobnih murskih poplavnih logih.

Čigra (Sterna hirundo)
Gnezdi na dobro zavarovanih prodiščih sredi Mure v območju čiste vode bogate z ribami.

Trstni strnad (Emberizia schoeniclus) in veliki strnad (Emberizia calandra)
Prebivata v bližini naselij v dosegu močvirnega sveta in trstišč.

Dvoživke

Prevladujejo različne vrste žab (sekulja, zelena rega, krastača, pisana žaba), katerih življenjski prostor se je zelo zmanjšal z osuševanjem mokrih travnikov in s posegi na novo pridobljenih kmetijskih površin.

Četrtek, 18. 1. 2018
Petek, 19. 1. 2018
Cimprana iža v Lipi, ob 18.00

Lüjpanje tikvinoga semena

Nedelja, 21. 1. 2018
proga: Hotiza-Lipovci

Pavlov pohod

Petek, 26. 1. 2018
Slovenia - Hungary - Croatia